V zelo mladih predšolskih letih sem si mislil, da vem že dovolj o hrani, da si lahko izoblikujem končno mnenje o okusih, ki so mi všeč, in o okusih, ki jih ne maram. Meso ni bilo moje najljubše, žil in maščevja v zrezkih res nisem prenašal. Ne vem točno, kaj sem si mislil o zelenjavi, spomnim pa se, da sem kot vsak otrok vedel, da sladko pomeni dobro in da bolj sladko pomeni boljše. Ta zakon o slajšem-boljšem je držal kar nekaj časa, zamajal pa se je, ko sem na morju prvič jedel baklavo. Drugih jasnih spominov na te počitnice nimam, sama baklava pa me je presenetila tako, da se še zdaj spomnim mojih besed namenjenih tatu, ko sem presenečen ugotovil “to je pa že preveč sladko”. Takrat se je moja preprosta paradigma zamajala in svet sladkega je postal bolj zapleten. Kompleksnost sistema sladic, čeprav malo počasneje, še zdaj narašča, kot se spodobi za znanje temelječe na indukciji. Naj vam torej sedaj predstavim še nekaj novejših odkritji.

Deep Fried Mars Bar

Verjetno se je o tem čudu razpisalo že veliko ljudi, Tina ga na svojem blogu pod točko 5. omenja kot pohano čokolado Mars. Jaz si bom tukaj dovolil lenobnost in vas prosil, da sledite linku in si ogledate sliko, ter napis pod njo. Sam bi edinole komentiral:”Kaj jim je treba pohat in v olju namakat sto-procentni cuker Marsa. Kar neki.”

Coke Float

… po naše sladoled s kokakolo. V prozoren visok kozarec natlačiš sladoled in ga preliješ s kokakolo, ki steče po preostalih luknjicah do dna kozarca in se speni v čvrste mlečne mehurčke. Seveda so jo pogruntali Američani in ne, ne sodi v zgornjo kategorijo bizarnih in nepotrebnih sladic, jaz Coke Float uvrščam med smešne sladice. Med smešne sodi zato, ker me je pozitivno presenetila in ker je mešat kokakolo in sladoled precej noro, tako da sem se med tem, ko sem jo jedel, ves čas smejal. Kokakola povrh sladoleda ni odvečna ali ogabna, svetujem da to poskusite tudi sami, nikar pa ne delajte tega z vaniljinim sladoledom. Pravijo, da je dobra s čokoladnim, kar se mi spet zdi smešno in nelogično, sam pa bi predlagal lešnik ali kakšno karamelo.

Liquorice / Lakrit

Slovenska wikipedija rastlino imenuje sladki koren, meni pa je iz italijanskih reklam to bolj znano kot Liquirizia ali po norveško Lakrit. Po tukajšnjih trgovinah najdeš večjo izbiro teh bonbonov kot v Sloveniji. Okus sladkega korena je kar poseben, nekateri bomboni pa so zapovrh še slani. Najbolj zanimiv je Hockey Pulver, ki jemešanica praha likviricije, sladkorja in slano-pekočega amonijevega klorida, ki izgleda kot mešanica cimeta in sladkorja, v katero namakaš jezik ali liziko. Najprej sem mislil, da to pozna in kupuje le en Norveški IAESTEvec, vendar sem kmalu odkril, da ima vsak Norvežan rad Hockey Pulver. Degustacija bo možna, ko se vrnem.